My various pages

Currently Here

sreda, 04. januar 2012

Uspeti na Tajvanu: Sanje in realnost


Odkar sem se preselil na Tajvan, se je moje življenje popolnoma spremenilo. Seveda je to neka logična posledica takega dejanja, ker pač Tajvan ni Hrvaška ali Nemčija, temveč dežela, ki je zelo daleč od naše preljube domovine in zelo drugačna od tega, kar je nam Slovencem poznano. Drugačna klima, drugačna hrana, kultura, način življenja, drugačni jeziki in navade, prenaseljenost - vse to je lahko za povprečnega Slovenca preveč za prebaviti, pa četudi se znajde tukaj le kot popotnik. Selitev na Tajvan je nekaj popolnoma drugega kot pa nekajdnevni ali tedenski obisk dežele. Vse kar vidiš in doživiš kot turist je zelo površinsko. Seveda je zelo lepo in nadvse zanimivo, polno neverjetnih prizorov in neobičajnih izkustev, ki jih tako hitro ne moreš pozabiti. Redkokaterega popotnika ali popotnico Tajvan ni navdušil. A ko živiš tukaj, vse to postane normalno in marsikaj se celo spremeni v moteče: Živeti na Tajvanu je pač nekaj čisto drugega.

Ogromno izseljencev stori dve veliki napaki pred izselitvijo:

- Beži pred problemi v svojem okolju, izselitev vidi kot rešitev teh problemov
- Ima naivne predstave o novi domovini, pogostokrat jo vidi skozi oči turista

Univerzalno pravilo za izseljence bi moralo biti sledeče: Ne izseli se zaradi tega, ker veš zakaj odhajaš, izseli se, ker veš zakaj prihajaš. Kdor le beži pred problemi, jih ne rešuje, temveč jih vleče za sabo in nato v novem okolju z istim vzorcem ustvarja še večje probleme. In nato ogromno ljudi začenja te frustracije projicirati na tuje okolje in ljudi, ki so pač - tuji. V primeru Tajvana je ta nevarnost zelo velika, ker je kultura tako zelo drugačna in način medsebojne komunikacije dosti bolj zakompliciran oz. kompleksen iz slovenske perspektive. Tajvanci so prijazni do popotnikov, še posebej do Evropejcev. A je v naravi človeka, da bo gosta, ki pride za kratek čas drugače obravnaval kot pa tistega, ki namerava ostati za dalj časa. Dejstvo je: V kolikor nimaš ljubečega partnerja ali dobrega prijatelja od tukaj, te nihče ne pričakuje z odprtimi rokami. Ljudje tukaj nenehno delamo - življenje je že tako ali tako težko za povprečnega Tajvanca, tako, da si ne mislite, da si zaslužite poseben status, če pridete sem. Tudi tujcev v Sloveniji nihče ne pričakuje z nasmeškom na obrazu (včasih s kislim, običajno pa še to ne). Morda to zveni zelo cinično, a to je pač dejstvo, katerega se morate zavedati, v kolikor imate idejo o selitvi na Tajvan - pa ne samo sem, to velja za selitev v bilokatero državo v Aziji.

Zase lahko trdim, da sem tukaj uspešen. A ta uspeh ni kar tako padel iz neba, je plod trdega dela in neizmerne pomoči moje žene, ki mi je kot punca pomagala že dve let nazaj, preden sem se preselil sem. Sama odločitev in načrtovanje selitve je trajalo leto dni, pravtako je bilo nabiranje dokumentov več mesečni projekt, ki me je stal ogromno denarja in živcev. Če ne bi imel trdnega prepričanja, da je to kar počnem, v tem trenutku življenja zame najboljša odločitev, pol bi že zdavnaj vse skupaj pustil in še naprej vegetiral v mestu ob Dravi, ki je brez prave perspektive za mlade ljudi. Tajvan je izziv za vsakega izseljenca iz Evrope ali Severne Amerike. Največ ljudi (običajno mladih diplomantov) se tukaj znajde prav iz ZDA ali Kanade, ker zelo enostavno dobijo službo v šolah angleščine, ki se tukaj imenujejo "buxiban". To ni običajna jezikovna šola, to je neke vrste popoldansko varstvo in dodatni pouk za malčke. Tajvanci so prepričani, da prosti čas za otroka ni dobra stvar, zato jih treba nenehno pošiljati v šole, tudi zato, ker je konkurenca zelo velika in je najboljša izobrazba rezervirana le za tiste, ki so najbolj marljivi (to je miselnost povprečnega Tajvanca). In tako tukaj skoraj vsak belec najprej velja za učitelja angleščine, kateri pa pogostokrat ne uživajo dobrega slovesa. Za razliko od povprečnih Tajvancev delajo zelo malo ur na dan, zaslužijo pa relativno dosti, kar je v konfliktu z vrednotami tukajšnjih ljudi. Seveda je v prvi vrsti kriv sistem, ki jim tako na široko odpira vrata - a kljub temu (razen nekaj izjem) tile mladci niso merilo uspešnega izseljenca. Povečini so tako ali tako začasno tukaj in se bolj držijo skupaj, kot pa, da se mešajo z lokalnim prebivalstvom. Na tak način težko preživiš na dolgi rok.

Da tukaj živiš relativno udobno, se moraš najprej prilagoditi in to pomeni do neke mere potlačiti svojo lastno kulturo. To je seveda zelo velik izziv in obdobje velikih notranjih konfliktov. A v kolikor delaš v tajvanskem podjetju, nimaš druge opcije za preživetje. Ta sprememba se predvsem izraža v načinu, kako neguješ odnose in kako komuniciraš z ljudmi, še posebej s tistimi, ki so po rangu višji od tebe. Tajvancem je pomemben status in izogibanje konfliktov. Pogostokrat se ustvari navidezna harmonija, zato, da se ne pride do izgube obraza. Logika na Daljnem vzhodu je dostikrat protislovna za nas Slovence in stvari, ki so za nas normalne, so za Tajvance neobičajne (in obratno.) Ko se naučiš s tem živeti in to iz dneva v dan preživeti, si kot človeško bitje naredil velik korak naprej - naučil si se strpnosti. Po tem, kar sem tukaj doživel v parih mesecih, me marsikatera stvar v življenju ne bo tako hitro pretresla. Leto 2011 je zame bil največji trening za življenje doslej, a sedaj si želim, da tale brutalni tempo malo popusti. Uspeh bom letos meril z drugačnimi kriteriji, potrebujem več časa zase.

Morda vam vse to zveni zelo neobičajno in tuje, a v kolikor boste nekega dne res preselili v daljno deželo, boste moje besede zelo dobro razumeli. V vsakem primeru dobro premislite, če je izselitev za vas prava stvar. Jaz sem le en primer, ena zgodba, ki je lahko zelo dober primer za vas ali pa sploh ne. Odločitev je vaša, tveganja za vas ne morem prevzeti. Lahko pa vam eno stvar zagotovim: Izselitev ni lahka stvar.

Ustvariti novo življenje v daljni deželi pomeni pokopati svoj stari jaz.

1 KOMENTARJEV:

Že dlje časa berem tvoj blog in mi je zelo zanimiv. Vsekakor vsaka čast, da si se odločil za takšno spremembo življenja. Samo močni ljudje so sposobni takšnih odločitev in sprememb v življenju.
Me pa zanima, v katerem poklicu si si našel zaposlitev na Tajvanu? Že znaš kaj govoriti po kitajsko?

lp, Iztok