My various pages

Currently Here

petek, 13. januar 2012

Predsedniške volitve na Tajvanu, 2012

Danes, 14. Januarja, 2012 bodo Tajvanci že petič volili predsednika oz. predsednico svoje države. Prve demokratične volitve so bile leta 1996, takrat je zmagala sila kontinuitete, Kuomintangov kandidat Li Teng-hui 李登輝, ki pa je sedaj podpornik opozicije - Demokratično Napredne Stranke (DPP) in njene kandidatke za predsednico, Tsaj Ing-ven 蔡英文. Tajvan je politično zelo razdeljena država in pri teh temah ni enostavnih razlag in odgovorov. Podobno velja za sam mednarodni status Tajvana in identiteto njegovih prebivalcev. Da bi trenutno situacijo bolje razumeli, si najprej preberite moje članke o zgodovini Tajvana. Večna tematika, ki najbolj deli Tajvance, je debata o tem, kakšen naj bo odnos s sosednjo Ljudsko Republiko Kitajsko, ki že več kot šest desetletij dolge samostojnosti Tajvana ne priznava in celo grozi z vojaškim posegom, v kolikor bi Tajvan spremenil ustavo in uradno ime države, ki se še danes glasi Republika Kitajska. Večina teh šestih desetletij samostojne poti Tajvana je bila zaznamovana z diktaturo Nacionalistov (ali Kuomintanga), ki je do konca 1980ih let s trdo roko vladala na otoku. Demokratizacija v 1990ih letih je prinesla novo tajvansko samozavest in ojačala lokalno identiteto. Podobno kot so se nekoč Avstrijci imeli za Nemce, so se Tajvanci v preteklosti povečini imeli za Kitajce, a danes vam bo večina mladih ponosno zatrdila, da so po narodnosti Tajvanci in da Tajvana ne želijo priključiti h Ljudski Republiki Kitajski. Hkrati pa bodo tudi brez težav priznali, da se v kulturnem in zgodovinskem kontekstu ne sramujejo svojih kitajskih korenin. In takšno je tudi stanje, ki ga sam doživljam, odkar živim v tej otoški državi. Gospod Ma Ing-džou 馬英九, trenutni predsednik Tajvana in kandidat za svoj drugi mandat, ima drugačen pogled na te stvari. Sam se vidi kot Kitajca in si želi postopno pridružitev Tajvana k Ljudski Republiki Kitajski. Odnosi med državama se izboljšali v preteklih štirih letih, predvsem gospodarske vezi so se okrepile. Po drugi strani pa je predsednik Ma zelo razočaral na domačem prizorišču: Razkorak med revnimi in bogatimi se je povečal, povprečna plača je iz leta v leto nižja, življenjske potrebščine pa se vztrajno dražijo. Verjetno vam je zgodba dobro poznana. Ma z njegovim Kuomintangom že od nekdaj slovi kot predstavnik velikih podjetij in bogatašev, medtem, ko se opozicijska DPP rada kaže kot borka za malega človeka. Seveda so stvari v realnosti dosti bolj kompleksne, a takšna je tradicionalna ideološka razdelitev dveh največjih tajvanskih strank. In potem je tukaj Song Ču-ü 宋楚瑜, kandidat Ljudske Stranke ali Činmintanga (PFP), ki se je v preteklosti odtrgala od Kuomintanga. Stranki imata zelo podobno ideologijo in sta del modrega tabora, ki se zavzema za priključitev Tajvana k Ljudski Republiki Kitajski, medtem ko DPP predstavlja zeleni tabor, ki se zavzema za samostojno pot Tajvana. Song ima najmanj možnosti za izvolitev, a mnogi v opoziciji so veseli, da kandidira, saj bo najverjetneje ukradel kar nekaj glasov trenutnemu predsedniku Maju in pomagal kandidatki Tsaj Ing-ven, da morebiti premaga močnega konkurenta.

Kandidatka Tsaj Ing-ven in bivši predsednik Lee Teng-hui, starosta tajvanske politike.

Volitve na Tajvanu so resna stvar. Predvolilni čas je dolg in se postopoma stopnjuje do vrhunca, ki je dosežen nekaj dni pred volitvami. Kandidati običajno potujejo iz mesta v mesto, iz vasi v vas in se družijo z navadnimi ljudmi, podobno kot našit politikanti, pardon, politiki. Obstajajo tudi televizijske debate, kjer se kandidati pomerijo med sabo. Letos ni bilo nobenega škandala, nobene prelomnice, vsak kandidat dobro drži svojo bazo podponikov - borba je bila za tiste na sredini. Ali bo jo dobil trenutni predsednik Ma ali izzivalka Tsaj bomo kmalu izvedeli. Do današnjega dne si nihče ne upa napovedati zmagovalca, javnomnenjske raziskave trdijo, da imata skoraj enako podporo. Zmagovalec bi naj le za las premagal svojega protikandidata.

Množica na obrobju Tajpeja, ki se je zbrala v podporo kandidatke Tsaj Ing-ven.

Še nekaj zanimivih videov, ki se ukvarjajo s predseniškimi volitvami na Tajvanu:

Video namenjen mobiliziranju volilcev (nagnjen na zeleno stran).

Video, ki prikazuje vzdušje na zboru za Tsaj Ing-ven. Ni primerjave s Slovenijo.

Hudomušni video medijske hiše Next Media, ki vam predstavi kandidate.

Tsaj Ing-venin govor v Washingtonu o izzivih Tajvana v prihodnosti.

Ma Ing-džoujev predvolilni spot, kjer se predstavlja kot državnik in patriot.

Songov predvolini spot, kjer se prikazuje kot alternativa razdoru med modrimi in zelenimi.

Nekaj zanimivih povezav

Ma Ing-džoujeva stran na Facebooku
Tsaj Ing-venina stran na Facebooku
Song Ču-üjeva stran na Facebooku

Slovenski članki o tajvanskih predsedniških volitvah:

Ženska = mir? Kitajska nikakor ne misli tako, Delo
Trije pujski proti zlobnemu volku, 24ur
V ospredju predsedniških volitev na Tajvanu odnosi s Kitajsko, LJ Novice
Na Tajvanu danes predsedniške in parlamentarne volitve, Primorski Dnevnik
Na tajvanskih predsedniških volitvah še tretji kandidat, Siol

Na žalost sem trenutno v Evropi, tako da ne bom mogel doživeti volilnega dne in vsega vzdušja po razglasitvi uradnih številk. Želim si le, da bo zvečer vse potekalo mirno, kdorkoli bo že zmagal in da se bo po svetu ogromno dobrega in zanimivega pisalo o Tajvanu po volitvah. Želim si predvsem, da ne bodo (oz. ne boste) novinarji pisali neumnosti kot to običajno počnete v zvezi s Tajvanom, npr. Tajvan je Tajska ali Kitajska provinca, da omenim najbolj pogoste. Za Tajvan so te volitve izredno pomembne in zame tudi. Rad bi še dalje živel v miru, blaginji, v svobodni in odprti družbi ter demokratičnem sistemu. Nič od tega ni garantirano v soseščini pokvarjenih komunistov, tega se zavedam vsak dan. Slovenske volitve so v primerjavi z današnjimi volitvami na Tajvanu kot pravljica za lahko noč. Mi imamo ta luksuz, da se lahko gremo vaške burke v parlamentu in izven njega, Tajvanci si tega na žalost ne morejo privoščiti.

Jutri več o povolilnem dogajanju.

0 KOMENTARJEV: