My various pages

Currently Here

sreda, 27. julij 2011

Izguba obraza v kitajski kulturi

Slika iz taoistične povorke v mestecu Ershui.

Izguba obraza ali 丟臉 (izg. diūliǎn) je eden konceptov, ki so zelo globoko vklesani v kitajsko dušo. Tajvan, ki je ena držav, katere večina prebivalcev pripada Han Kitajcem seveda pozna koncept zelo dobro. In kaj torej pomeni izgubiti obraz? Za nas je to le fraza, morda pomeni osramočenost, nerodnost, neprijetnost, a za Tajvance je izguba obraza katastrofa brez primere in se more na vsak način preprečiti. Sam sprva nisem verjel, da jim obraz toliko pomeni. Obraz (臉) je treba vzeti v prenesenem pomenu: To je človekov status v družbi, prestiž, olepšana samopodoba, ki je projecirana na druge. Tajvancem ogromno pomeni kako jih drugi vidijo in kaj drugi rečejo, zato na vsak način poskušajo preprečiti, da bi jih nekdo pred drugimi osramotil. Izguba obraza in predstavlja travmo, iz katere se težko poberejo. Seveda tudi nam Slovencem ni lepo, če nas kdo pred drugimi osramoti, kritizira ali predstavi v negativni luči, pa vendar se iz teh zadev relativno hitro poberemo, v kolikor smo zdravi odrasli ljudje. Pri Tajvancih pa so lahko rane zelo globoke in posledice dolgoročne in si lahko zelo hitro nakopljete neprijetnega sovražnika. Tajvanci se izogibajo konfliktom in direktni komunikaciji, zato se stvari pogostokrat zelo zakomplicirajo, ko bi lahko bile rešene zelo enostavno. To vidim sam v službi, kjer sva zaposlena dva Evropejca, vsi ostali pa so Tajvanci. Ko smo na sestankih s šefom, ki lahko trajajo več ur, je čisto normalno, da šef nenehno govori (v glavnem neumnosti) in ostali le poslušamo njegove samohvale, dosežke in pametovanja, pa vendar ga ne bo nihče od mojih tajvanskih sodelavcev nikoli opozoril na napake, kaj šele izzval njegove ideje. Sam sem to počel na začetku in hitro ugotovil, da me ta pot pelje v pogubo, tako da sem sedaj večinoma tiho, pa četudi sem direktno nekaj vprašan in četudi vem odgovor, se raje pretvarjam da ne vem, saj šef to podzavestno pričakuje, ker je prepričan, da je on modrejši in pametnejši od mene, jaz pa sem šele začetnik in ta razlika mora biti očitna pred drugimi sodelavci. V daljnovzhodnih kulturah spoštovanje narašča s starostjo in nasplošno ni zaželjeno debatirati s starejšimi in nadrejenimi, četudi ti je rečejo, da je to zaželjeno. Ta koncept je seveda eno veliko protislovje, a če boste kdaj imeli posla s Kitajci ali Tajvanci: Pustite jih govoriti, pustite jim, da se pohvalijo s svojimi zaslugami, dosežki, močjo in bogastvom, pa četudi se vam zdi, da je zelo pretirano. Dovolite jim govoriti neumnosti in ne popravljajte jih pred drugimi Tajvanci, še posebej pred njihovimi nadrejenimi. Delajte se, da ste navdušeni, dajte jim občutek, da njihove dosežke cenite in si boste dokaj hitro pridobili njihovo naklonjenost in verjetno dober biznis. V tajvanskem poslovnem svetu (in milsim, da na Kitajskem ni velike razlike), ki ga dominirajo starejši moški, se ogromno govori in glumi, a zelo malo resnično pove (običajno med vrsticami). Pogostokrat je način in imidž dosti bolj pomemben od substance in prenekateri Evropejec izgublja živce s tajvanskim načinom biznisa. A treba je le malce potrpeti in si nadeti dober obraz. Igrajte igro in se postavite v njihov svet: To počnem sam in mi uspeva vedno bolje. Iz svojih napak sem se dodobra naučil in se sedaj na vsak način poskušam izogibati konfliktom in konfrontacijam, pa četudi vre v meni. Zavoljo ohranitve obraza (ali 要面子, yào miànzi) mojega sogovornika in zavoljo dobrega (četutdi nepristnega) odnosa. To je zame igra in če hočeš obstati v tajvanski družbi in se povpzpeti po lestvici navzgor, moraš to igro zelo dobro igrati.

0 KOMENTARJEV: