My various pages

Currently Here

sreda, 05. januar 2011

Zgodovina Tajvana 2000-2012

Konec 50 letne enostrankarske vladavine, 2000-2004

Na volitvah leta 2000 je prvič zmagala Kuomintangova opozicija, stranka DPP (Demokratsko Progresivna stranka, Angleško Democratic Progressive Party) na čelu s Čen Šuj-bjenom (陳水扁). Bil je prvi predsednik Republike Kitajske, ki je pripadal t.i. "Zelenemu gibanju", ki se zavzema za popolno neodvisnost Tajvana od Kitajske in za mednarodno priznanje kot samostojna neodvisna država in bil je tudi prvi pravi dokaz, da demokracija na Tajvanu deluje. A kot predsednik ni imel večine v legislativi, poleg tega je vsa birokracija bila lojalna bivši pet desetletij vladajoči sranki Kuomintang, zato je moral sodelovati z opozicijo, ki pa ga je na vse možne načine zavirala. V danih razmerah je moral obljubiti, da ne bo iskal konfliktov s Kitajsko celino in da ne bo spreminjal uradnega imena države Republika Kitajska v ime Republika Tajvan: Obljubil je, da bo nadaljeval status quo. A harmonija s Kuomintangom ni trajala dolgo. Kmalu je prišlo do velikega konflikta zaradi gradnje jedrske elektrarne, ki je bila odobrena pod vlado KMT-ja in na tričetrt zgrajena, a tradicionalno okoljevarstvena DPP je bila proti dokončanju, kar je privedlo do politične krize. Konec leta 2000 je A-bjenu (kot ga včasih imenujejo Tajvanci) padla popularnost pod 30 odstotkov in ni več stremel k harmoniji z opozicijo, temveč se z njo spopadal. Leta 2001 je odpotoval v Ameriko in se sestal s kongresniki, kar je bilo prvo tako srečanje Predsednika Republike Kitajske, ker velja nepisano pravilo (zaradi groženj Pekinga), da Tajvanski predsedniki ne obiskujejo tujih držav na visoki politični ravni. Poleg tega je Čen tudi počasi dal odstranit slikebivših predsedinkov Čjang Kaj-šeka in Čjang Čing-kuja iz šol in raznih ustanov, pravtako je naredil popravke učnega načrta zgodovine, ki je nastal pod desetletji Kuomintangove diktature. V potne liste jedal natisniti ime TAIWAN. Seveda je s tem tudi razjezil Peking, ki je v tem obdobju pogostokrat grozil Tajvanu z vojaškim napadom. A hkrati so se tudi otoplile vezi s Kitajsko, v določeni meri je bila vzpostavljena poštna in letalska povezava med državama. Leta 2003 je ponovno obiskal Ameriko in celo prejel Nagrado za človekove pravice od organizacije International League of Human Rights. Takrat se je tudi srečal z ameriškim zunanjim ministrom Collinom Powellom, kar je pa privedlo do tega, da se mu je popularnost pred volitvamin 2004 dvignia, a je to srečanje zaostrilo odnos med Kitajsko in Ameriko. Tik pred volitvami, 19. Marca 2004, je predsednik Čen skupaj s podpredsednico Annette Lu preživel atentat, ko se je v odprtem Jeepu vozil po ulicah Tajnana med volilci. Metki so ju le oplazili, je pa to bil velik šok za vse Tajvance. Njegovi podporniki so špekulirali, da gre za napad LR Kitajske in opozicije, medtem, ko so podporniki Kuomintanga špekulirali, da je bilo vse zrežirano zato, da bi se predsednik smilil volilnemu telesu in zmagal na volitvah. Na koncu je A-bjen resnično zelo tesno zmagal, domnevnega strelca pa so 10 dni kasneje našli utopljenega v morju z ugotovitvijo, da bi naj naredil samomor. Vzrok za atentat bi naj bila njegova brezposelnost, za katero je krivil predsednika.

Čen Šuj-bjenov drugi mandat, 2004-2008

Po burnem začetku leta in napetih volitvah je Tajvan bil ponovno v svetovnih medijih, a tokrat v zvezi z zelo dobro novico: 31. Decembra 2004 je bil v Tajpeju slovesno odprt takrat največji nebotičnik na svetu, Taipei 101. A kmalu za tem je država spet zapadla v politično krizo. V letu 2006 je javna podpora predsedniku najnižja v vsej njegovi politični karieri, ker je prišlo do raznih škandalov v povezavi z njim in njegovo družino. Njegovemu zetu so očitali trgovanje na podlagi notranjih informacij in poneverjanje dokumentov, njegovi ženi, prvi dami države, pa so očitali, da si je nelegalno prilastila lastništvo ene velike trgovske verige. Kasneje je tudi sam predsednik bil obtožen korupcije in zlorabe položaja, kar je privedlo do frakcije v sami stranki, ki ga je videla kot oviro za prihodnje volitve. Opozicija je mobilizirala svoje podpornike, nekaj 10.000 jih je protestiralo na ulicah Tajpeja in zahtevalo predsednikov odstop. Čen Šuj-bjen je takrat izjavil, da "ni jemal nikakršnega denarja in da je kot predsednik prepolovil svojo plačo, kar je bila večja vsota denarja, kot pa tista, ki so mu jo očitali, da bi jo naj ukradel." Leta 2008 je DPP prepričljivo izgubila volitve in Kuomintang je ponovno prišel na oblast na čelu z novim predsednikom: Ma Ing-džoujem (馬英九).

Ma Ing-džou in nov odnos z Pekingom, 2008-2011

Zdajšnji predsednik Tajvana, Ma Ing-džou, je prevzel krmilo leta 2008, ko je prepričljivo dobil največ glasov na volitvah. Škandalov siti Tajvanci so nagradili bivšega župana Tajpeja, ki je znan pod nadimkom "Teflon Ma", saj se ga škandali nikoli ne primejo. Pravtako je poznan po lepem obrazu in nasmehu in nerodnim potezam in neprimernim izjavam. Pod predsednikom Ma-jem se je Tajvan krepko nagnil v bližino Kitajske: Obstajao direktni leti, ogromno poslovnih povezav ter dovoljenje kitajskim turistom, da se prosto šetajo po otoku (seveda v kolikor dobijo vizo za obisk). Gospod Ma se rad klanja Pekingu in je na nek način up komunistov, ki si želijo otok priključiti svoji veliki državi kot najbogatejšo provinco. Seveda se tudi Ma zaveda, da tako enostavno stvari ne gredo in tako je v prvem štiriletju le odprl vrata, zakorakal pa še no skoznje. A to se nam morda obeta v naslednjih štirih letih, v kolikor bo ponovno izvojlen. Predsednik ni priljubljen in je pripadnik sile kontinuitete, ki je desetletja s trdo roko vladala Tajvancem. Seveda je on sedaj predsednik stranke, ki prisega na demokracijo, a srž le-te izhaja iz časov, ko je vojska kontrolirala narod. Marsikateri Tajvanec ne verjame lepim očem, a strah obstaja, da bo pod opozicijo slabše kot je sedaj in tako ima gospod Ma možnost, da se ponovno povzpe na predsedniški stolček. Bomo videli. Izziva ga ženska, ki se imenuje Tsaj Ing-ven. Moderna in zavedna Tajvanka, ki si prizadeva biti prva demokratično izvoljena predsednica na Daljnem Vzhodu.

Video kandidatke za naslednjo predsednico Tajvana: Tsai Ing-ven.

Nazaj na začetek Zgodovine Tajvana.

0 KOMENTARJEV: