My various pages

Currently Here

četrtek, 06. januar 2011

Zgodovina Tajvana 1945-2000

Spomenik padlim 28. 2. 1947, ko je Čjang Kaj-šekova vojska krvavo zatrla upor Tajvancev.

Tajvan kot Republika Kitajska, 1945

Po koncu druge svetovne vojne in po ogromnih izgubah med državljanjsko vojno na kitajski celini, se je Čjang Kaj-šek skupaj s preostankom svoje vojske in podporniki Kuomintanga (okoli 2 milijona migrantov) umaknil na Tajvan in tukaj ter na nekaterih manjših otočjih v bližini (Penghu, Kinmen in Macu) nadaljeval Republiko Kitajsko. Hladna vojna je bila v polnem zagonu in zato je užival podporo Zahoda in predvsem Amerike, ki se je zavzemala proti ekspanziji komunistov. Tako sta od leta 1949 obstajali "Dve Kitajski", v Pekingu ustanovljena komunistična Ljudska Republika Kitajska na čelu z Maom Cetongom in na Tajvanu (sprva mišljeno kot v začasnem glavnem mestu Tajpeju) nadaljevana Republika Kitajska pod vodstvom Kuomintanga in predsednikom Čjang Kaj-šekom. General Čjang je od vsega začetka upal, da bo s svojo vojsko ponovno osvojil kitajsko celino in se v Pekingu povzpel na tron kot vodja celotne zedinjene Kitajske. A do tega nikdar ni prišlo. Na žalost so začetna leta Čjangove vladavine na Tajvanu precej mrka. Njegova vojska je bila sprva zelo represivna in koruptivna, kar je privedlo do tega, da so se Tajvanci začeli upirati prišlekom. Leta 1947 je prišlo do incidenta, ki se danes imenuje 2-28, saj se je zgodil na 28. Februar. Začela se je ljudska vstaja proti oblasti nacionalistov, ki pa jo je vojska krvavo zatrla. Viri pravijo, da je bilo pobitih med 10.000 do 30.000 ljudi. On takarat pa vse do leta 1988 je bilo uvedeno vojno pravo, najdaljše v zgodovini. Še le v devetdesetih letih je bilo možno o tem incidentu javno govoriti. Danes obstaja več spomenikov in parkov v spomin žrtev pobojev, med drugim en velik park v Tajpeju, ki se imenuje po incidentu. Čjang Kaj-šek je bil dosmrtni predsednik Republike Kitajske na Tajvanu. Ko je leta 1975 umrl, je njegov mandat dokončal Jen Čja-kan (predsednik od 1975-1978), ki pa poleg tega, da je bil drugi predsednik Tajvana, ni znan po nobenih velikih spremembah.

Reforme in demokracija, 1988-2000

Med leti 1978 in 1988 je na Tajvanu vladal Čjang Čing-kuo (蔣經國), sin generala in bivšega predsednika Čjang Kaj-šeka. Sprva je nadaljeval očetovo avtokratično vladavino, a je kmalu začel reformirati državo. Sprva z velikimi projekti, ki so Tajvan zelo hitro sprememnili v eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu (in je postal eden of štirih Azijskih tigrov), kasneje s političnimi reformami. Za podpredsednika je vzel Li Teng-huija, prvega političnega vodjo, ki je bil rojen na Tajvanu in ni prišel na otok leta 1949. Leta 1986 je omogočil opozicijske stranke, izboljšal medijsko svobodo in leto kasneje tudi končal 30 let dolgo vojno pravo. Ko je leta 1988 umrl, ga je nasledil Li Teng-hui (李登輝), ki je postal prvi predsednik Republike Kitajske rojen na Tajvanu. Leta 1990 je peščica Tajvanskih študentov protestirala in zahtevala polno demokracijo. Kmalu je nastalo demokratično gibanje in predsednik je obljubil svobodne volitve. Leta 1996 je bil s 54% izvoljen z glasovi ljudstva in tako postal še prvi demokratično izvoljeni predsednik Republike Kitajske na Tajvanu. Vedno bolj se je nagibal k opoziciji in gibanju za neodvisni samostojni Tajvan, da so ga po končanju mandata v letu 2000 izključili iz Kuomintanga. Od takrat pa do danes je glasen podpornik Tajvanove suverenosti.

Prej: Zgodovina Tajvana od 1624-1945 Naprej: Tajvan od 2000 dalje

0 KOMENTARJEV: