My various pages

Currently Here

petek, 07. januar 2011

Zgodovina Tajvana 1624-1945

Ulaj na severu Tajvana je znan kraj, kjer prebivajo staroselci.

Kdo so pravi Tajvanci?

Pravi Tajvanci so današnji staroselci Austronezijskega porekla, ki živijo na otoku že nekaj tisoč let. So genetsko in lingvistično v sorodu s Filipinci, Indonezijci, Malajci in raznimi tihomorskimi ljudstvi in so bolj temne polti kot večina današnjega prebivalstva, ki pripadajo kitajski etnični skupini Han. Staroselci, nekoč večinsko ljudstvo na otoku (čeprav je bilo več različnih plemen), danes predstavljajo le majhen odstotek vsega prebivalstva (le 2.2%, kar je okoli 500.000 bi jih naj bilo, vir). Naseljevali so se od severa do juga po večini vzdolž gorate vzhodne obale in v centralnem delu otoka. Prihod Nizozemcev, Špancev, Kitajcev in Japoncev je njihovo število zdesetkal. Do začetka 80. let dvajsetega stoletja je bila njihova kultura zatirana, jeziki in običaji so izumirali. Še le v zadnjih desetletjih imajo več pravic in se kulturno spet krepijo.

Prva kolonizacija in prelomno 17. stoletje

Prvi Evropejci, ki so se znašli na Tajvanu, so bili Portugalci, ki so otok poimenovali Ilha Formosa (Prelep otok) in Tajvan se še dandanes imenuje Formosa v določenih virih. Današnje ime Tajvan 台灣 je v Kitajščini je le fonetični zapis iz starega avstronezijskega jezika za pleme, ki se je imenovalo "Teyowan". Nahajlo bi se naj v bližini mesta Tajnan 台南, kjer so Nizozemci zgradili utrdbo v 17. stoletju in začeli uporabljati ime plemena za ves otok (vir). Nizozemci so na Tajvan prišli leta 1624. Poleg Nizozemcev so se tudi naseljevali Španci, ki pa so si gradili utrdbe na severu (v mestih Čilong in Danšvej). V istem stoletju so se začeli naseljevati Kitajci iz južnega dela Kitajske, ki so jih Nizozemci potrebovali kot delovno silo. Kmalu je prišlo do konfliktov med temi etničnimi skupinami (vključno s staroselci), nastajale so utrdbe in celo države, dokler niso Španci in Nizozemci še v istem stoletju zapustili otok in je zavladala dinastija Čing.

Tajvan prvič pod kitajsko dinastijo Čing, 1683-1895

Več kot dve stoletji je Tajvan bil del takratne kitajske v obdobju Čing dinastije in to je bil čas, ko se je prebivalstvo Han Kitajcev skokovito povečevalo, medtem, ko so je število staroselcev zmanjševalo. Takratni oblastniki so poskušali število priseljencev regulirati tako, da so onemogočali priseljevanje samskim moškim. Trudili so se, da ne bi prišlo do konfliktov s staroselci, ki so živeli v gorah, zato so naseljevanje osredotočali na ravninski del ob zahodni obali. A kljub temu je prišlo do kontaktov in konfliktov med tajvanskimi staroselci in novimi priseljenci iz južne Kitajske. Od krvavih spopadov za zemljo in naravna bogastva do poročevanja Han kitajskih mož z dekleti staroselcev, mešanje teh etničnih skupin je bilo neizogibno. Posledica tega je dejstvo, da je večina današnjih Tajvancev tudi avstronezijske krvi. Konec 19. stoletja se je Tajvan vedno bolj razvijal in je leta 1885 dobil celo status province. Takrat je bil celo najbolj razvita in napredna kitajska provinca.

Predsedniška palača v Tajpeju je nastala za časa Japonske.

Tajvan pod Japonsko, 1895-1945

Leta 1894 se je začela prva vojna med Kitajsko in Japonsko zaradi spora glede Koreje. Po 6 mesecih premoči Japonske, se je Kitajska predala in v Pogodbi iz Šimonosekija iz 1895 zavezala, da prepusti Korejo in Tajvan Japonski. To je pripeljalo do okrepitve Japonske, ki je postala najmočnejša sila na daljnem vzhodu, medtem, ko se je oblast dinastije Čing zelo ošibila in so njeni zadnji dnevi bili šteti. Ko so oblasti na Tajvanu izvedele, da bo otok postal del Japonske, so razglasile Republiko Formoso (oz. Republiko Tajvan 臺灣民主國) s sedežem v Tajnanu na jugu otoka. Republika ni imela velike podpore (domače in tuje) in je trajala le 5 mesecev, dokler niso Japonske čete vkorakale v Tajnan in prevzele oblast nad vsem otokom. Japonska je hotela Tajvan spremeniti v vzgledno kolonijo, zato je ogromno denarja vlagala v njegovo modernizacijo. Tajvan je do 1895 bil le 45% pod kontrolo Čing dinastije, predvsem gorati vzhod je bil v rokah Tajvanskih staroselcev, ki so živeli v svojih skupnostih. Japonska je podjarmila celoten otok in uvedla sistem razredov, kjer so na novo naseljeni Japonci bili najvišji razred, potem so sledili Han Kitajci in nato staroselci. Japonska je po eni strani modernizirala Tajvan, saj je ogromno vlagala v infrastrukturo. Zgardili so najpomembnejšo železniško povezavo ob zahodni obali, ki še danes povezuje največja mesta (Čilong, Tajpej, Šinču, Tajčong, Tajnan in Gaošjong), večina današnjih železniških postaj je iz tega obdobja (v kolikor niso bila porušena po 1945). Zgrajena je bila tudi današnja predsedniška palača v Tajpeju, ki je služila kot sedež Japonskemu guvernerju. Tudi prva univerza na Tajvanu je bila ustanovljena v tem času (1928), in je danes znana pod imenom Narodna Tajvanska Univerza (國立臺灣大學). Osnovno šolanje je takrat bilo obvezno in v Japonščini, medtem ko je visoko šolanje bilo dovoljeno le Japoncem. Poleg infrastrukture in izobraževanja, so Japonci tudi prepovedali določene škodljive navade Tajvancev kot uživanje opija in tradicionalno vezanje nog žensk, ki jih je deformiralo. Na drugi strani pa so Japonci tudi dosti uničevali, od starih mestnih vrat kot npr. v Tajpeju in Šinčuju, do drugih zgradb zavoljo širitev in preureditev mest. Obstajal je tudi odpor v prebivalstvu Han Ktajcev in staroselcev, ki pa je bil pogostokrat krvavo zatret. 25. Oktobra 1945 je bil Tajvan formalno predan Republiki Kitajski. Ta dan je eden največjih državnih praznikov na Tajvanu dandanes.

Kip Čjang Kaj-šeka v veličastni dvorani sredi Tajpeja zgrajeni v njegov spomin.

Ustanovitev Republike Kitajske, 1912

Republika Kitajska je uradno nastala 1. Januarja 1912 na ozemlju današnje Ljudske Republike Kitajske. A Tajvanci vidijo začetke tedanje republike v 10. Oktobru 1911, ko se je začela Šinhajska revolucija, ki je iz trona Kitajske vrgla zadnjega cesarja in je tako končala tisočletne vladavine raznih dinastij. V tem času se je uveljavil eden največjih sodobnih političnih vodij na Kitajskem, Dr. Sun Jat-sen (孫中山, 1866-1925), ki ga častijo tako na Tajvanu, kakor tudi v Ljudski Republiki Kitajski, vsaka stran si pa seveda po svoje razlaga njegov politični nazor in vizijo Kitajske. Njegovo najbolj pomembno delo je "Trije principi ljudi" (三民主義), kjer se je zavzemal za demokracijo, nacionalno zavest in blaginjo. Bil je tudi eden ustanoviteljev Kitajske Nacionalne Stranke, ki jo poznamo pod imenom Kuomintang (國民黨) in katera še danes obstaja na Tajvanu. A tisti časi so bili zelo nemirni in prenekateri del Kitajske ni bil pod kontrolo centralne vlade, temveč lokalnih vojskovodij in Dr. Sun ni bil dolgo na oblasti. Leta 1921 se je ustanovila Komunistična Partija Kitajske, ki je postala konkurenca nacionalistom v boju za oblast. Sprva sta se stranki oz. gibanji tolerirali, ko pa je Sun Jat-sen leta 1925 umrl, pa so se stvari še poslabšale. Leta 1927 je prišlo do preloma v Kitajski zgodovini. Vojskovodja, general Čjang Kaj-šek (蔣中正) je v "Severni ekspediciji" (1926-28) s svojo Narodno Revolucionarno Armado podredil vsa območja, ki so bila pod kontrolo lokalnih vojskovodij in 1928 dejansko poenotil celotno Kitajsko. Poleg tega je 1927 naredil čistko v svoji stranki ter med komunisti in dal pobiti in zapreti ogromno ljudi, predvsem v Šanghaju. Tako je postal de-facto vodja Kitajske, a za ceno državljanske vojne, ki je terjala nekaj milijonov ljudi in trajala celih 14 let, do 1949 z vmesnim premirjem med 1939 in 1946, ko so se Komunisti in Nacionalisti povezali v boju proti Japonski, ki je okupirala ogromne dele tedanje Kitajske. Med 1946 in 1949 se je državljanjska vojna nadaljevala. 25. Oktobra 1945 je Japonska formalno predala otok Tajvan Republiki Kitajski, katere vojska je izgubljala boj s komunisti na kitajski celini in se počasi umikala na jug.

Prej: Osnovni podatki V nadaljevanju: Tajvan kot Republika Kitajska

0 KOMENTARJEV: