My various pages

Currently Here

nedelja, 16. januar 2011

Etnične in jezikovne skupine na Tajvanu

Prizor iz Šinjija, Tajpej

Tajvan je ena teh držav, ki že desetletja išče svojo identiteto in mislim, da je še zmeraj ni našla. Kdor ne živi v tej državi, si ne more misliti, kako globoko so ljudje politično razdeljeni med sabo, čeprav se to na videz nikjer ne občuti. Lahko rečem, da obstaja vsaj 6 različnih skupin ljudi na Tajvanu in najbolje, da vam jih bolj natančno razložim. Tajvan je otok, ki je v zadnih stoletjih privabljal ogromno priseljencev, od Evropejcev in Kitajcev iz Južne Kitajske v 17. stoletju, do Japoncev v prvi polovici 20. stoletja in novega vala Kitajcev po drugi svetovni vojni pa vse tja do Azijcev iz jugovzhodne Azije, ki so prišli kot poceni delovna sila v 1980ih. Najnovejši priseljenci so Zahodnjaki v zadnjem desetletju, ki se poročajo s Tajvankami ali pa pridejo začasno kot učitelji Angleščine. Tu in tam se tudi kakšen Kitajec ali Kitajka iz LR Kitajske priseli na otok, tako, da je zelo pisano. No, ne smemo pa pozabiti "pravih Tajvancev", staroselcev Avstronezijskega porekla, ki živijo na otoku vsaj 4000 let in je dandanes njihovo število zelo skromno. Tajvan ima trenutno okoli 23 milijonov prebivalcev.

Tukaj je pregled etničnih in jezikovnih skupin na Tajvanu razporejenih po letu, ko so prišli na Tajvan. Znak † pomeni, da skupine danes ni več na otoku:

1. Tajvanski staroselci: 2000 pnš. (Kit. 原住民, izg. Juendžumin, pinjin Yuánzhùmín). Trenutno tvorijo 2% celotne populacije, povečini živijo v vzhodnem goratem delu otoka. Država trenutno priznava 14 etničnih skupin, čeprav jih obstaja še več. Staroselci so seveda najmanj zadovoljni prebivalci Tajvana (celo dandanes), ker se je njihovo število v zadnjih stoletjih zdesetkalo in kultura ter jeziki zatirala do nedavnega. Ogromno Han Kitajcev (ki tvorijo večino prebivalstva na Tajvanu) se je poročalo s staroselci, zato so le-ti danes mešane krvi.

  • Portugalci †: 1544 (Kit. 葡萄牙人, izg. Putaojaren, pinjin Pútáoyárén). Nikoli se niso naselili na Tajvanu, so pa kot prvi Zahodnjaki pluli mimo otoka in ga poimenovali "Ilha Formosa", ime, ki se v določeni meri še danes uporablja (npr. tu in tu).
  • Nizozemci †: 1624-1662 (Kit. 荷蘭人 izg. Helanren, pinjin Hélánrén). So bili prvi tujci ali prišleki, ki so se naselili na Tajvanu, ki jim je služil kot baza za trgovanja z Daljnim vzhodom. Naselili so se sprva na jugu blizu mesta Tainan, ki so ga takrat imenovali "Teyowan" po imenu staroselskega plemena v bližini. To ime je potem postalo sinonim za ves otok, po katerem se še danes imenuje. Nizozemci so zelo zaznamovali Tajvan, ker so kot delovno silo uvažali Kitajce iz Južne Kitajske in ti danes tvorijo večinsko etnično skupino na Tajvanu.
  • Španci †: 1626-1642 (Kit. 西班牙人, izg. Šipanjaren, pinjin: Xībānyárén). Naselili so se na severu otoka, a niso ostali dolgo, ker so jih Nizozemci premagali in izgnali iz otoka.

2. Južnokitajski priseljenci: 17.-19. stoletje (Kit. 本省人, izg. Benšengren*, pinjin Běnshěngrén, dobesedno "prebivalec domače province"). Ta skupina, ki pripada etnični skupini Han Kitajcev, je danes največja skupina prebivalstva na Tajvanu (84%). Sprva so se naseljevali na otok iz Južnokitajskih provinc Guangdong (廣東) in Fudžijan (福建) kot poceni delovna sila za Nizozemske kolonialiste, kasneje so se naseljevali pod vlado Čing dinastije. Večina teh je govorila hokijensko narečje (katere verzija je današnja Tajvanščina), nekaj pa jih je govorilo  narečje Hakka. Ker so v glavnem prišli moški, se jih je ogromno poročalo s Tajvanskimi staroselkami, kar je privedlo do tega, da ima večina današnjih Han Kitajcev tudi nekaj avstronezijske krvi. Beseda Benšengren (本省人) pomeni "prebivalec domače province" in je uporabljena v kontrastu do besede Vajšengren (外省人), kar pomeni "prebivalec tuje province" in se uporablja za tiste kitajske priseljence, ki so prišli na Tajvan po letu 1945, več o njih v nadaljevanju. Ta skupina Benšengrenov se povečini ima za Tajvance (台灣人) v etničnem in političnem smislu, podpirajo zeleno politično opcijo in so povečini za  samostojno državo in nočejo biti del LR Kitajske.

  • Japonci †: 1895-1945 (Kit. 日本人, izg. Rebenren, pinjin Rìběnrén). Kot zmagovalci prve Kitajsko-Japonske vojne (1894-95) so dobili Južno Korejo in Tajvan in zavladali na otoku 50 let. Pustili so velik pečat na večini prebivalstva, pri starosecih in benšengrenih, saj so modernizirali infrastrukturo in upravo ter obe skupini postopoma poskušali asimilirati v Japonsko kulturo. So pa ločevali skupine med seboj, Japonsko prebivalstvo, ki se je načrtno naseljevalo po vsem otoku, je bil t.i. prvi priviligiran razred, ki je imel v rokah denar in oblast, Kitajci so bili drugi razred in staroselci tretji. Po koncu druge svetovne vojne je Japonska kot poraženka predala Tajvan Republiki Kitajski, katera je izgubila državljansko vojno s komunisti na Kitajski celini in tukaj nadaljevala leta 1911 ustanovljeno državo. Večina takratnih Japoncev je bila izseljena nazaj na Japonsko, tako, da danes na Tajvanu ni Japonske manjšine, so pa nekateri stari Tajvanci še danes vešči japonskega jezika, kar pa z vsakim letom bolj izumira.

3. Prebežniki državljanske vojne: 1945-1949 (Kit. 外省人, izg. vajšengren, pinjin wàishěngrén*, dobesedno "prebivalec tuje province"). Ti priseljenci so prišli na Tajvan po letu 1945, ko so nacionalisti na čelu z generalom Čjang Kaj-šekom in Kitajsko Nacionalno Stranko (Kuomintangom) izgubili državljansko vojno s komunisti na Kitajski celini in so skupaj s svojo vojsko, intelektualci in simpatizerji emigrirali na Tajvan, kjer so prevzeli oblast in postali nekakšnen prvi razred (podobno kot prej Japonci). Vladala je 50 letna diktatura z vojnim pravom in enopartijskim sistemom. Staroselci in benšengreni so morali govriti Mandarinsko kitajščino, staroselski jeziki in večinsko narečje Tajvanščina so bili (kot pod Japonsko) ponovno zatirani, še le v 90ih letih so se stvari spremenile na bolje. Vajšengreni so prišli iz vseh koncev Kitajske, predvsem pa iz severnega in centralnega dela. General Čjang je do konca življenja (1975) bil prepričan, da je vodja celotne Kitajske in da bo s svojo vojsko premagal komuniste in se ponovno povzpel na tron zedinjene Kitajske v Pekingu. To se nikoli ni zgodilo in Tajvan je postal domovina novim generacijam vajšengrenov, katerih stari starši so bili rojeni na ozemlju današnje LR Kitajske in ki so povečini za unifikacijo s Celinsko Kitajsko, podpirajo Kitajsko Nacionalno Stranko in pripadajo modremu taboru. Njihova identitetna kriza je na Tajvanu najmočnejša. Imajo se za Kitajce, ne etnične Tajvance, in bi radi bili del zedinjene Kitajske, a ne takšne, kot je sedaj (avtokratske diktature).

4. Jugovzhodni Azijci: od 1980 dalje (Kit. 外籍勞工, izg. vajdži laogong, pinjin wàijí láogōng, dobesedno "tuj delavec"). Sredi 1980ih je Tajvan doživljal ekonomski razcvet in je potreboval poceni delovno silo. To je dobival iz držav jugovzhodne Azije, predvsem iz držav kot so Indonezija, Vietnam, Filipini in Tajska. Določena mesta kot Taojuen in Tajčong imajo celotne četrti z določenimi etničnimi skupinami. V glavnem ni nekih problemov med temi tujci in lokalnim prebivalstvom, je pa res, da povprečen Tajvanec gleda nanje zvrha.

5. Zahodnjaki: od 1990 dalje (Kit. form. 外國人, izg. vajguoren, pinjin wàiguórén, Kit. neform. 老外, izg. laovaj, pinjin lǎowài). Besedi vajguoren ali laovaj pomenita tujec in nimata negativne konotacije. V glavnem pa Tajvanci z njima imenujejo tujce iz Zahoda, predvsem Evropejce, Američane, Kanadčane in Avstralce, pogostokrat je beseda sinonim za belce. Gramatično pa spadajo pod vajguorene vsi tujci, se pravi od Afričanov, latinskih Američanov do ostalih Azijcev. Zahodnjaki so sprva prihajali na Tajvan na začetku devetdesetih kot učitelji Angleščine in to iz angleško govorečih držav kot ZDA, Kanade, Združenega Kraljestva in Avstralije. Nekje med leti 2000 in 2008 je bil pritok teh tujcev najmočnejši, ker je zagotavljal lahek in dober zaslužek in dobro življenje in tako so dandanes skoraj v vsakem majhnem kraju kakšni tujci. A zaradi prenasičenosti trga, kar je privedlo do manjše urne postavke in vladnih regulacij jih je v zadnjih nekaj letih manj. Raje gredo na Japonsko in Korejo, kjer je standard višji. Druga skupina teh tujcev so poslovneži velikih korporacij, ki imajo predstavništva v večjih mestih kot Tajpej, Tajčong in Gaošjong. Tretja skupina so ljudje kot sem jaz, ki preko internet spoznavajo punce, se zaljubijo in se preselijo na Tajvan. Teh je zelo malo, a število počasi narašča.

6. Celinski Kitajci: od 1990 dalje (Kit. 大陸人, izg. taluren, pinjin dàlùrén). Kitajska beseda "talu" (大陸) pomeni celina in s to besedo Tajvanci imenujejo Ljudsko Republiko Kitajsko, "taluren" pa so dobesedno "ljudje iz celine", kar je sinonim za prebivalce komunistične Kitajske. Povečini so to ženske, ki so se poročile s Tajvanci in preselile na otok. Njihovo število je majhno, verjetno najmanjše od vseh tujcev. Čeprav vedo, da je Tajvan država zase, mu večina ne priznava suverenosti in ga vidi le kot kitajsko provinco. Je pa ta skupina ljudi lani (2010) postala najštevilčnejša skupina tujih turistov na Tajvanu (Tajvan je odprt za turiste iz LR Kitajske od 2008 dalje in dovoljene so jim le vodene ture določenih delov države). Tu in tam kakšnemu uspe pobegniti iz skupine in ostati v državi. Beseda taluren (大陸人) je pomensko sorodna z besedo vajšengren (外省人) in včasih se slednja uporablja za vse Kitajce, ki so prišli na Tajvan po 1945.

*Opomba: Marsikateri zaveden Tajvanec (pripadnik zelenega tabora) ne mara besed vajšengren in benšengren, ker vsebujeta besedo šeng (省), kar pomeni provinca in izhaja še iz časov, ko je Tajvan bil Kitajska provinca (19. stoletje). Zanje je Tajvan njihova država in ne LR Kitajska, zato se tema izrazoma izogibajo. Raje uporabljajo besedi  Tajvanec (台灣人) in prebivalec iz celine (大陸人), ko razlikujejo sebe med Kitajci LR Kitajske.

Viri informacij:

0 KOMENTARJEV: