My various pages

Na angleškem blogu: Vse o tajvanskih porokah

Spoznajte vse tradicije in posebnosti tajvanskih porok.

Za popotnike: Obišči Tajpej! Moj vodič po mestu

Spoznajte Tajpej skozi moje oči, glavne atrakcije in posebnosti.

Na angleškem blogu: Kaj pomeni služba v tajvanskem IT sektorju

Preberite o mojih izkušnjah in spoznajte delovno okolje in posebnosti tajvanskega IT sektorja.

Na angleškem blogu: Spoznajte Seul!

Spoznajte 20 milijonski megapolis Južne Koreje skozi moje oči.

Na angleškem blogu: Seznam nočnih tržnic na Tajvanu

Nočne tržnice so posebnost Tajvana, katere morate doživeti.

Currently Here

nedelja, 26. maj 2013

Obešanje perila na vrhu blokov v Tajpeju


Tajpej je bil izrazito mrzel in deževen to zimo in pomlad, zato je večina Tajpejčanov ostajala doma. Centralnega gretja tukaj ni, saj so najnižje temperature v povprečju okoli 15 stopinj Celzija, kakšen zimski dan lahko padejo tudi na 12 stopinj, a je tole bolj izjema kot pravilo. In tako smo imeli zelo topel dan to soboto, sonce je lepo pogrelo celo mesto in posušilo skoraj vsak vlažen konec. In kaj so Tajpejčani počeli ta dan? Masovno so obešali perilo na vrhu svojih blokov. Strehe so tukaj večinoma ploske in primerne za sušenje perila in tako zelo oblegane vsakič, ko prikuka sonce.

Tukaj je nekaj slik iz moje soseske:

Tako to izgleda, ko ljudje vzamejo stvari v svoje roke.

Tukaj je fenomen še bolj izrazit.

Težke odeje.

Tajpej s svojimi 6 milijoni prebivalcev je pogostokrat prenatrpan in ljudje nimajo druge izbire kot to, da si vzamejo prostor kjer god se ponudi in posušijo svoje velike rjuhe zunaj na soncu. Nedelja pa je bila že spet malo hladnejša in deževna, tako da je na strehah že vse pospravljeno.

torek, 12. februar 2013

Leto kače je tukaj!


Lep pozdrav iz muhastega Tajpeja in srečno novo kačje leto! V Sloveniji je sedaj vse pustno in zimsko, tukaj pa sedaj praznujemo kolikor se da. Kitajsko novo leto se je začelo pred dvema dnevoma in bo trajalo še do naslednjega tedna. Upam, da letos utegnem kaj več tukaj napisati, a nisem gotov, ker večino svoje energije vlagam v angleški blog. Kakorkoli že, želim si, da bo novo leto polno veselih trenutkov in sreče.

ponedeljek, 26. november 2012

Mariborska vstaja: Se Slovenija spreminja v Kitajsko?

Nasilje policije je nekaj normalnega na Kitajskem. Tega si v Sloveniji ne želim!

Lahko si mislite, kako sem bil šokiran danes, ko sem odprl naše spletne novice tukaj na drugi strani sveta in prebiral zgodbe iz mojega rojstnega kraja, npr. zgodbo kot je tale:

Dragi someščani, sodržavljani! 
Pravkar sem prišel domov, bil sem od 21 ure priprt na policijski postaji v Vošnjakovi. Ob 20.30 sem se vračal iz službe domov, ker stanujem v centru mesta. Srečam brata in prijatelja, kramljamo debatiramo o dogodkih. Nenadoma začne teči množica pred policisti, začnemo teči tudi mi. Policisti začnejo spuščati solzilec., del nas stisnejo v podhod. S ščitom policist udari dekle poleg mene in rečem policistu, če se mu to zdi normalno, da pretepajo ženske. Naenkrat me za ovratnik potegne en policist, dvignem roke, mu rečem "Ne upiram se". V zahvalo dobim s pendrekom po hrbtu in nogi, nato me vržejo na tla in vklenejo roke na hrbtu. Peljejo me do policijskih vozil v bližini, zapišejo moje podatke. Česa sem obtožen? En policist vpraša drugega: "Čuj, kaj naj totemu napišem?". Drugi reče: "Pa piši mu 22" (ne vem kaj to pomeni). Nato mene in še tri fante odpeljejo na policijsko postajo v Vošnjakovi. 
Na policijski postaji živi kaos. En policist pravi "odpeljite tote štiri dol", pride drugi reče "Doli je vse zasedeno", pride tretji, reče "Kaj delajo toti tu?". Skratka, nihče sploh ni vedel kaj naj z nami. Potem so nas pustili vklenjene (čeprav nihče se ni upiral ali bil karkoli nasilen, pobegniti pa tako nimaš kam, če bi že kdo hotel) približno 1 uro, na kar sem prosil naj nam snamejo lisice. Po kaki uri prošenj se nas en policist usmili in nam snamejo lisice. Potem čakamo še kako uro, da sploh pridemo na vrsto za zaslišanje.
Na zaslišanju izvem, da sem obtožen prekrška zoper javni red in mir, ker sem policiste udarjal v ščit (!). S hrbtom obrnjen proti njim? 
Spomnite se zadnjih protestov, ko je skupina možakarjev na čelu z mestnim svetnikom Tomažem Barado prišla na Rotovški trg. Eden od njih je brcnil v policijski ščit (poglejte video posnetke). In kaj se je zgodilo? Nič. Odkorakali so domov. Zakaj njih niso vklenili in odpeljali, kot so mene? Pred zakonom vsi enaki? 
Še nekaj dogodkov na policijski postaji:
18 letni fant pravi, da je alergik in da komaj diha zaradi solzilca. Niti robčka mu niso dali, jaz sem mu dal svoje robčke. Mimo pride policaj (o njem še kasneje) in se zadere nanj "Vtihni, pa bodi tu pri miru!"
Pripeljejo 16 letnega.fanta, vklenjenega, z odrgninami na obrazu. Pa kaj je ta mulc res tak kriminalec, da mora vklenjen čakat na prihod staršev? 
Policist, ki sem ga prej omenjal: ta mentalni pohabljenec se je svojim kolegom tam hvalil, kako je s pendrekom pretepal ljudi, in to razlagal tako vehementno in nasmejano... Seveda on je car, saj ima pendrek v roki. Njemu nihče nič ne more. 
Na koncu so nas zaprli v garažno hišo policije, ker očitno niso imeli dovolj prostora. Sprašujem se, ali sem del naslova tega članka "V Mariboru prijetih najmanj 25 nasilnežev, poškodovanih pa 15 ljudi". Sem jaz med tistimi nasilneži? Kako 25? Na postaji nas je bilo vsaj 50. Vozili pa so ljudi tudi na druge postaje (Tabor). 
V kakšni državi mi živimo? Kaj se je zgodilo z našo Slovenijo? Zaradi skorumpiranega župana protestiramo na ulicah! Pa kam smo prišli? Policija izvaja nasilje nad državljani! Kam smo prišli? Policiji so stvari ušle popolnoma izpod nadzora. Slišal sem možakarja, ki je razlagal kako je 10 policistov pretepalo enega protestnika. Celo njihov "šef" je vpil "Stoj" in jih komaj pomiril. Pa kaj je s temi policaji? Niso pred kratkim jokali kako hudo jim gre? Takrat smo jim državljani stali ob strani, zdaj pa nam vračajo na ta način?
Sem zaposlen, oče dveh otrok. Od danes naprej kriminalec. 
Verjemite mi, to kar se dogaja v Mariboru je začetek. Je začetek osvoboditve naše države, ki so nam jo ugrabili. Ugrabili tisti, ki danes z milijoni evrov na domačih in tujih računih govorijo, kako je treba varčevati. Tisti, ki nad nas pošiljajo policijske horde zakompleksanih policistov. Ampak, naj bo vsem jasno, ne glede ali so levi ali desni, zeleni ali pisani: GOTOVI SO!

Zakaj je treba brizgati solzivec v mirne protestnike, ki so sedeli na tleh? Zakaj?

Ta helikopter, ki spušča solzivec nad meščane, me spominja na vojne v Indokini. A je to Kanglerjeva zahvala za njihove glasove na volitvah? Priporočam tale članek, ki se ukvarja s šokantno brutalnim ravnanjem slovenske policije v Mariboru>>

Za resničnost zgornje pripovedi nimam dokazov, a po poročanju prijateljev, ki so včerajšnje nasilje policije doživeli v živo, se močno nagibam k temu, da človek ne laže. Takšno nasilno posredovanje, kot ga poročajo mediji in očividci, je sramotno, nemoralno, kontraproduktivno in skregano z vsemi demokratičnimi dosežki naše države. Obsojam vsakršno nasilje, tudi tisto posameznih vročekrvnežev, ki so si na koncu dali duška kot je očitno na tem posnetku, a obstaja močan sum, da je policija prva začela s provokacijami. Pevec Werner, ki se je udeležil mirnega protesta, je rekel:

Videl sem na svoje oči, kako je šla policija nad ljudi s solzivcem, čeprav niso nič naredili – samo stali in gledali! Halo, saj smo na istem bregu – vsi si želimo bolje živeti, vsi imamo otroke, ki jih čaka kakšna prihodnost?? Še dva meseca nazaj so stavkali in se pritoževali, danes pa so mirno s konji, psi, solzivcem šli nad ljudi! Pa ne podpiram vandalizma, nasilja – NIKAKOR NE!!!!

V vsakem primeru ni bilo potrebno odgovoriti s takšno silo in se znesti tudi na nedolžne in miroljubne protestnike. Očitno se poskuša celotno gibanje očrniti in prikazati kot huligasko, samo da bi ga ustavili. Zanimivo je, da organi govorijo le o nasilju protestnikov in ranjenih policistih, ne pa o poškodbah navadnih ljudi, med drugim tudi nedolžnih otrok. Zahtevam nemuden odstop župana Kanglerja in ministra Gorenaka. To ne bi bilo le etično in korektno v dani situaciji, ampak nujno za ustavitev propadanja demokracije in zaustavitev nadaljnih protestov. Lokalni protesti se že spreminjajo v vsedržavno gibanje, upam, da bodo kmalu predčasne volitve in da dobimo novo vlado brez starih garnitur. Dragi organi, svetujem vam, da ne podcenjujete moči družabnih medijev in civilnih gibanj, s katerimi smo Slovenci že spremenili svojo zgodovino ob koncu 1980ih let. Zakaj ne bi bilo isto mogoče tudi danes? Nujno potrebujemo zamenjavo vlade, opozicije in vseh koruptivnih županov in poslancev in to z demokratičnimi sredstvi in brez nasilja. Potrebujemo alternativo večni levici in večni desnici, ki sta z roko v roki v zadnjem desetletju spravili državo na kolena in skregali narod in medtem napolnili svoje žepe. Dajmo že enkrat pretrgat in pustit za sabo te neumne ideološke delitve na leve in desne, ki le služijo politikom, narodu pa delajo medvedjo uslugo. Vsi smo Slovenci, krizo lahko premagamo le enotni! Potrebujemo več civilne oblasti, več nadzora nad politiki in organi ter nad interesnimi skupinami. Potrebujemo državo, o kateri smo sanjali 23. Decembra 1990!

A smo postali Kitajska?

četrtek, 18. oktober 2012

Majhno obvestilo

Pozdravljen bralec/-ka. Dosti časa je minilo, odkar sem se javil tukaj, a naj povem, da ta blog ni zamrl, temveč je le zamrznil. Od Februarja pa do danes sem resnično imel eno najtežjih obdobij na Tajvanu, bil sem prezaposlen in preveč v stresu. Uspelo mi je redno objavljati na angleškem blogu, ki je dokaj popularen in ga pišem že 5. leto, zato sem mu dal prioriteto. A časi se spreminajo, sedaj sem bolje. Vmes sem bil tudi na dopustu doma in sem poln nove energije. Želim tukaj nadaljevati, a najprej bom popolnoma prenovil dizajn bloga (pravtako angleškega). Da bom privarčeval pri času, si bom sposodil slike iz angleškega bloga in bodo le-te morda kdaj imele watermark mykafkaesquelife.blogspot.com. Mislim, da ne bo motilo, temveč obogatilo ta blog, ker sem tam spisal že nekaj sto člankov o življenju in potovanju na Tajvan. Sedaj potrebujem le navdih in pogum, da novi dizajn čimprej opravim in potem gremo novim zmagam naproti.

sobota, 11. februar 2012

Jeremy Lin, Američan tajvanskega porekla


Jeremy Lin ali Lin Shuhao (林書豪) je nova zvezda ameriške košarkarske lige NBA. A njegova popularnost ni samo explodirala v Ameriki, še bolj so nori nanj tukaj na Tajvanu. 24-letnik je tajvanskega porekla in celo ponosen na to. Oče in mama sta se konec sedemdesetih let preselila v Ameriko, kjer sta študirala na Harvardu in uspela kot inžinjera. Sin Jeremy je pravtako študent te prestižne univerze, morda v tem trenutku njen najbolj znani diplomant. Fant igra izjemno dobro, kar je prava redkost za Američane azijskega porekla in zato je takoj postal idol mladih Azijcev v Ameriki, pa tudi na Daljnjem Vzhodu, poleg Tajvana predvsem na Kitajskem. Ker njegova pra pra babica prihaja iz kitajske province Zhejiang, si ga tudi Kitajci "lastijo" kot svojega in sedaj vneto spremljajo vsako njegovo tekmo. Sam Jeremy je pravtako ponosen na svoje kitajske korenine.

Tajvanska medijska hiša Next Media ga je "tajvanizirala" v svoji animaciji.

Na Tajvanu je Jeremy že nekaj časa dobro poznan v košarkaških krogih in to odkar je igral v collegu. Lani je obiskal Tajvan s svojo matero, se celo dobil s predsenikom Majem. Sedaj bo verjetno imel manj časa za obiske, bo pa tajvancem pihal na dušo vsakič, ko bo dal vse od sebe. Tajvanci nimajo te sreče, da bi imeli športnike mednarodnega kova, ki bi tako odprto bili ponosni na to, da so Tajvanci ali tajvanskega porekla. Jeremy ima to srečo, da ne živi tukaj in da kot Američan lahko pove, kar mu leži na duši in se ne potrebuje bati posledic. Podobno kot Američani, so tudi Tajvanci začeli kovati raznorazna imena in vzdevke zanj, oglejte si zgornji seznam. Najbolj znana kovanka je "linsanity" (norost z dodatkom l-ja). Upajmo, da bo Jeremy še naprej navduševal in da se ne bo ta evforija spremenila v kaj negativnega, kot se to rado zgodi.

Preberite si moj članek v angleščini o identiteti Jeremyja Lina.
Sliki: ET Today